Palatalizacija je zaminjanje nepalatalnih suglasnikov palatalnimi u tvorbi riči.

Kot alternacije se javljaju: k/č, g/ž, h/š, c/č, sk/šť (sa zgledanjem na neutralizaciju korelacije po zvučnosti more alternirati i g/š):

k/č – u tvorbi riči

– pred sufiksi: -(a)n ( mrȃk – mrȃčān ), -ić ( jùnāk – junàčīć,
sìnak – sìnčić ), -nica ( pòtōk – potóčnica ), -ski ( jùnāk – junáčki ),
-anstvo ( člòvīk – človičánstvo )

– pri tvorbi aspektov ( skȃkati – skòčiti, smȃkati/smàkati – smòčiti, natȃkati/natàkati – natòčiti )

g/ž – u tvorbi riči

– pred sufiksi: -(a)n ( dȗg – dȗžān ), -ić ( brȋg – brìžīć ),
-ina ( dȗg – dužȋna ), -ičak ( dȗg – dùžičak ), -nik ( bètēg – betèžnīk ),
-stvo ( ùbōg – ubóštvo )

– pri tvorbi aspektov: nalȃgati – nalòžiti, slȃgati – slòžiti

h/š – u tvorbi riči

– pred sufiksi: -ić ( pètēh – petèšīć ), -nik ( grȋh – gríšnik ),
-ni ( òrīh – oríšni ), -nica ( òrīh – oríšnica )

c/č – u tvorbi riči

– pred sufiksi: -ac ( rȗbāc – rùpčāc ), -ar ( ptìca – ptìčār ),
-inji ( ptìca – ptičínji ), -en ( sȑce – sȑčen ), -ev ( strȋc – strȋčev ),
-ica ( zȇc – zečìca ), -inski ( òtāc – ȏčinski )

sk/šť – u tvorbi riči

– pred sufiksi: -ica ( dàska – dašćìca ), -en ( dàska – dàšćēn )

Odstupanja : Alternacija h/š ne valja u komparativu pridjeva sȗh – sùhlji.

U hstj. mnogobrojne alternacije u V jd. imenic m. r. se ne javljaju u ghkj., izvan u Bȏg – Bóže.

Preminjena osnova, npr. mrač- u mračan, junač- u junački, peteš- u petešić, zeč- u zečica zove se palatalizirana osnova.

Odstupanja :

a) Alternacija se ne vrši u sufiksi -ica ( rȗka – rùkica, nòga – nógica, bùha – bùhica ), -inja ( Vlȃh – Vlàhinja ), -ija ( Vlȃh – Vlahȋja/Vlàhija ).

b) Alternacija k/č se ne vrši u sufiksu -in ( májka – májkin ).