Kod prefiksalno-sufiksalne tvorbe odnosnih pridjevov se zvećega hasnuju sufiksi -ski i -ni. Rijetkokrat se javljaju drugi sufiksi, kot npr. sufiksi
-alski, -ālni, -ionālni.

Sufiks -ski se pridodaje istomu tipu osnovov kot pri sufiksalnoj tvorbi odnosnih pridjevov. Kod prefiksalno-sufiksalne tvorbe je sufiks -ski plodan, npr.: nadpartijski → ki je nad partijom.

Kod derivacije odnosnih pridjevov prefiksalno-sufiksalnom tvorbom se takaj dogadja isti tip glasovnih promjenov i isti tip pokraćenja tvorbenih osnovov kot pri sufiksalnoj tvorbi, npr.:

nadstranački → ki je nad strankami,
nadzemaljski → ki je nad zemljom, prikmorski → ki je prik morja.

Kod prefiksalno-sufiksalne tvorbe odnosnih pridjevov je sufiks -ni takaj jako plodan, npr.:

nadgrobni → ki je nad grobom; nadnaravni → ki je nad naravom.

Pokidob je tvorbena osnova u pravilu imenička, je moguće načiniti tvorbeni model za prefiksalno-sufiksalnu tvorbu odnosnih pridjevov, to znači: prefiks + imenica + odnosni sufiks. Kod odredjivanja značenja ovoga tipa pridjevskih izvedenic je najvažniji prefiks. Prefiksi kod prefiksalno-sufiksalne tvorbe odnosnih pridjevov su:

bez-, do-, eks-, inter-, izvan, medju-, nad-,
po-, pod-, pred-, pri-, prik-, van-, zvrhu-.

Prefiksi bez-, do-, eks-, inter-

Prefiks bes-, kot alomorf prefiksa bez-, sudjeluje kod tvorbe odnosnih pridjevov:

bespomoćni → ki je bez pomoći, bestežinski → ki je bez težine.

Prefiks do- se hasnuje kod tvorbe odnosnoga pridjeva:

doživotni → ki je do kraja života.

Tudji prefiks eks- se hasnuje u značenju domaćih prefiksov izvan- i van-. Prefiks eks- sudjeluje npr. kod derivacije od tudje osnove teritorij i sufik­sa -alni, to znači: eksteritorijalni.

Tudji prefiks inter- se hasnuje u značenju domaćega prefiksa medju-. Prefiks inter- sudjeluje nek kod derivacije od tudjih osnovov, ke su pokraćene za -ija. Kod takove derivacije sudjeluje sufiks -ionālni, npr.:

interkonfesionalni, internacionalni.

Prefiksi izvan-, medju-, nad-, po-, pod-, pred-

Prefiks izvan- sudjeluje kod prefiksalno-sufiksalne tvorbe pridjevov, npr.:

izvanparnički → ki je izvan parnice,
izvansudski → ki je izvan suda.

Prefiks medju- je rijedak, npr.: medjunarodni → ki je medju narodi.

Prefiks nad- gustokrat sudjeluje kod tvorbe odnosnih pridjevov, npr.:

nadzemni → ki je nad zemljom, nadzvučni → ki je nad zvukom.

Odnosni pridjevi, ki su derivirani prefiksalno-sufiksalnom tvorbom prefiksom po-, moru imati vrimensko ili mjesno značenje, npr.:

pobojni (s vrimenskim značenjem) i
pogranični (s mjesnim značenjem).

Prefiks pod- se hasnuje npr. kod tvorbe pridjeva:

podzemni → ki je pod zemljom.

Odnosni pridjevi, ki su derivirani prefiksalno-sufiksalnom tvorbom prefiksom pred-, imaju vrimensko značenje, npr.:

predbojni → ki je pred bojem, predvazmeni → ki je pred Vazmom.

Prefiks pret- kot alomorf prefiksa pred- se realizira u isti pozicija kot pri prefiksalnoj tvorbi, npr.:

pretpotopni → ki je pred potopom, prethištveni → ki je pred hištvom.

Prefiksi pri-, prik-, van-, zvrhu-

Od pokraćene osnove je prefiksom pri- deriviran pridjev:

prizemni 41 → ki je pri zemlji.

Prefiks prik- se hasnuje kod tvorbe pridjeva s mjesnim značenjem:

prikmorski → ki je prik morja.

Prefiks van- sudjeluje kod tvorbe pridjevov kot npr.:

vanbrodski → ki je van (zvana) broda,
vanškolski → ki je van (zvana) škole.

Prefiks zvrhu- se hasnuje nek kod prefiksalno-sufiksalne tvorbe pridjeva

zvrhunaturalni sa sufiksom -ālni → ki je zvrhu nature.

Ima isto značenje kot prefiks nad-.