Dokle se u hstj. infinitiv pojavljuje na kraju s -ti i -ći, je on u ghkj., osebito u starji teksti, čudakrat prez krajnoga -i. Za upotribljavanje pune i kratke forme nij odredjenoga pravila.

Supin se je u ghkj. čisto izgubio. Hadrovics misli, da se je očuvao samo u ostatki riči spat(i).

Glagoli sa završetkom na -sti gubu čudakrat -ti : bos – bosti, cvas – cvasti, gris – gristi, grus – grusti, jis – jisti, kras – krasti, nes – nesti, ses – sesti, pas – pasti, pres – presti, ras – rasti, skus – skusti, teps – tepsti, tres – tresti...