Pridjev trpni

597

Glagolski pridjev trpni (pasivni) ili particip pasivni imaju tranzitivni (prelazni) glagoli. Tvori se ili od infinitivne ili od prezentske osnove sljedećimi sufiksi: -n, -en, -jen i -t. Na tako postignut oblik, to znači na osnovu trpnoga pridjeva, se dodaju oblični nastavki pridjevske deklina­cije. Prema tomu se trpni pridjevi dekliniraju kot i drugi pridjevi.

598

a) Sufiks -n se hasnuje pri tvorbi trpnoga pridjeva od infinitivne osnove glagolov III., V. i VI. vrsti. Ta nastavak se dodaje i nekim glagolom 6. r. I. vrsti. Morf - a- se podužava, ako je pred njim kratki naglasak:

dȑžān – dȑžati, raskrìčān – raskrìčati, zatàjān – zatàjati; brȃn – bràti, dȃn – dàti, vézan – vȇzati, zvȃn – zvàti; daròvān – daròvati, nazívan – nazȋvati; pòslān – pòslati, zàklān – zàklati.

Kod glagolov postáviti i pripráviti IV. vrsti je sufiks - (a)n dodan prezentskoj osnovi: postávan postáviti, postávim, priprávan – pripráviti, priprávim, ki imaju dubletne oblike postávljen, odn. priprávljen.

b) Sufiksom -en se tvori glagolski pridjev trpni od prezentske osnove glagolov 1., dijelom 2., 3. i 4. r. I. vrsti, npr:

uprèdēn – présti, prèdēm, plètēn – plésti, plètēm; donèsēn (uz donèšēn ) – donésti, donèsēm; zgrèbēn – zgrépsti, zgrèbēm; utèpēn – utépsti, utèpēm; pèčēn – pèći, pèčēm, rèčēn – rèći, rèčēm; posìčēn/posìčen – posìći, posìčēm i saméljen glagola 6. r. I. vrsti sàmliti, saméljem.

Najveći broj trpnih pridjevov sa sufiksom -en se tvori od glagolov IV. vrsti s prezentskimi osnovami zvećega na palatal ili na r, npr.:

isùšēn – isùšiti, isùšīm; izmùčen – izmùčiti; nadàrēn – nadàriti, nadàrīm; pokváren – pokvȃriti, pokvárim; prestràšen – prestràšiti, prestrášim; rašíren – rašȋriti, rašírim; razdrážen – razdrȃžiti, razdrážim; spròkšēn – spròkšiti, spròkšīm; údren – ùdriti, údrim; zanemáren – zanemȃriti, zanemárim.

Nastavkom -en se (uz dublete na -n ) takaj tvoru trpni pridjevi od prezentske osnove prefigiranih glagolov 2. r. V. vrsti, npr.: napíšen napȋsati, napíšem, porìžen porìzati ; privéžen privȇzati, privéžem i od složenic glagola iti, ki sliši VII. vrsti, npr. nájden – nájti.

c) Sufiks -jen (ki jotira završni suglasnik osnove) imaju neki glagoli 1., 2. i (uz dublete na -t ) 7. r. I. vrsti, ki tvoru trpni pridjev od prezentske osnove:

nabòdjēn/nabódjen – nabósti, nabòdem; spàdjen – spásti, spàdēm; odgrìžen – odgrísti, odgrìzēm; popášen – popásti, popàsēm;
razbìjen (ràzbīt) – ràzbiti, razbìjem.

Najveći broj trpnih pridjevov sa sufiksom -jen se tvori od prezentske osnove glagolov IV. vrsti uz jotaciju osnove, kade ona ne završava na palatal ili na r, npr.:

blagoslóvljen – blagoslòviti, blagoslóvim; dopùšćēn – dopùstiti, dopùstīm; gónjen – gòniti, gónim; mláćen – mlȃtiti, mlátim; namjéšćen – namjéstiti, namjéstim; odrédjen – odrȇditi, odrédim; pogódjen – pogòditi, pogódim; ròdjēn – ròditi se, ródim se; zgùbljēn – zgùbiti, zgùbīm.

d) Sufiksom -t se tvoru trpni pridjevi od infinitivne osnove nekih glagolov 1., 5., 6. i 7. r. I. vrsti, npr.:

pròcvāt – procvásti; nàjēt – najéti; pòčēt – počéti; ùžēt – užéti;
òtkṝt/òtkrt – òtkriti; ùtṝt/ùtrt – ùtrti; nàšīt – našìti; sàgnjīt – sagnjíti;
ùmīt
(uz umìjen ) – ùmiti.

Pred sufiksom -t je kod glagolov I. vrsti samoglasnik svenek dug, a kod 7. r. postoju dublete na -jen, sàml īt/saméljen, ràzbīt/razbìjen, spȋt/spìjen.

Trpni pridjevi od glagolov II. vrsti obično završavaju na sufiks -t, npr:

nàgnuti – nàgnūt/nágnut, porìnuti – porìnut, prìgnuti – prìgnūt/prígnut, rastȇgnuti – rastégnut, uvénuti – uvénut, obȓnuti – obŕnut.

e) Glagoli I. vrsti su ada pri tvorbi glagolskoga pridjeva trpnoga u većem ili manjem broju zastupani kod svih četirih formantov.

f) Trpni pridjevi se koč tvoru i od neprelaznih glagolov, npr.:

iscùriti – iscùren, uvénuti – uvénut, sagnjíti – sàgnjīt.

Neki primjeri:

Za sito nam je služila stara konzerva, razvaljena i prebijena obič­nimi čavli. FB-NK 8 – … a vas stan pokrit čripom FB-NK 36 – Ljudi, kim su obrve zarašćene, da jedna u drugu prelazi, su „viškinji“. FB-NK 3 – … da sam premješćen na Stinjake za farnika. PJ-S 32 – O koliki su poklani,/ Cunjavi i poderani,/ Puni vuši, neoprani MMM-J 269

sadržaj: ZIGH - jezična komisija    programiranje i design: Kristijan Karall