Osnova u infinitivu i prezentu ima morf - i-.

infinitiv mòliti

prezent mólim … mólimo... mólu

imperativ mòli, mòlimo/molìmo, mòlite/molìte

prilog sadašnji molȇći/mòlēć

prilog prošli molívši

pridjev radni mòlīo, molìla, molìlo, molìli

pridjev trpni móljen, móljena

Složenice
zamòliti – zamólim – zamolívši – zamóljen, zamóljena i dr.

Primjeri po akcentski tipi

a) žèljiti – žèljīm … željȋmo … žèljū 11 – žèlji, žèljimo/željìmo – žèljīo, željìla – (za)žèljēn, (za)željèna > požèljiti – požèljīm; zažèljiti – zažèljīm; bòliti – bòlīm > zabòliti – zabòlīm; črljèniti (se) – črljènīm (se) … črljenȋmo (se) … črljènū (se) – črljèni (se), črljènimo/črljenìmo se – črljènīo (se je), črljenìla (se je) > začrljèniti (se) – začrljènīm (se); bòriti se – bòrīm se > izbòriti – izbòrīm; čìniti – čìnīm > učìniti – učìnīm – učìnjēn, učinjèna; dòspiti – dòspīm; fàliti – fàlīm [manjkati]; gùbiti – gùbīm – (z)gùbljēn, (z)gubljèna > zgùbiti – zgùbīm; hlèpiti – hlèpīm; lètiti – lètīm/létim... letȋmo/létimo... lètū/ létu – lèti, lètite/letìte – lètīo, letìla > odlètiti – odlètīm/odlétim; pùstiti – pùstīm – pȗsti, pȗstimo, pȗstite – pùstīo, pustìla – pùšćēn, pušćèna > otpùstiti – otpùstīm; sàditi – sàdīm – sȃdi, sȃdite/sadìte – sàdio, sadìla – sàdjēn, sadjèna > posàditi – posàdīm; sìditi – sìdīm … sidȋmo … sìdū – sìdīo, sidìla – (za)sìdjēn, (za)sidjèna > odsìditi – odsìdīm; škùriti se – škùrīm se > zaškùriti (se) – zaškùrīm (se); tȑpiti – tȑpīm – tȑpljen, trpljèna > pretȑpiti – pretȑpīm; ùčiti – ùčīm – ùčen, učèna > naùčiti – naùčīm; vìditi se – vìdim se – vìdjen(a) > navìditi se – navìdim se; zelèniti (se) – zelènīm (se) > zazelèniti (se) – zazelènīm (se) i dr.

b) hìtiti – hìtim … hìtimo … hìtu – hìti, hìtimo, hìtite – hìtio, hìtila – hìćen, hìćena > zahìtiti – zahìtim – zahìćen, zahìćena; čȑpiti – čȑpim – čȑpljen, čȑpljena > iščȑpiti – iščȑpim; čùditi (se) – čùdim (se) – čùdio, čùdila se je – (za)čùdjen(a) > začùditi (se) – začùdim (se); mìliti se – mìlim se; mùčiti – mùčim > izmùčiti – izmùčim; rùšiti – rùšim > porùšiti – porùšim; vìditi – vìdim – vìdjen(a) > navìditi se – navìdim se; vìsiti – vìsim – vìšen, vìšena > obìsiti – obìsim i dr.

c) bròjiti – brójim ... brójimo … bróju – bròji, bròjite/brojìte – bròjīo, brojìla – brójen/bròjēn, brójena/brojèna > pobròjiti – pobrójim ; hòditi – hódim … hódimo – hòdīo, hodìla – (po)hódjen/(po)hòdjēn, (po)hódjena/(po)hodjèna > ishòditi – ishódim, kòsiti – kósim – (po)kóšen/(po)kòšēn, (po)kóšena/ (po)košèna > otkòsiti – otkósim; lòmiti – lómim – (raz)lómljen, (raz)lómljena > prelòmiti – prelómim; nòsiti – nósim > podnòsiti – podnósim; pròsiti – prósim – próšen/pròšēn > ispròsiti – isprósim; utòpiti (se) – utópim (se); zatòpiti (se) – zatópim (se); ròditi – ródim – ròdjēn, rodjèna > poròditi – poródim ; sramòtiti – sramótim (uz dubletu srāmòtīm ) – (o)sramòćēn; vòliti – vólim – vóljen, vóljena; vòziti – vózim … vózimo … vózu – vòzi, vòzite/vozìte – vòzīo, vozìla – vóžen, vožéna/vòžēn, vožèna i dr.

d) brȃniti – bránim … bránimo … bránu – brȃni, brȃnite – brȃnīo, brȃnīla – bránjen, bránjena > obrȃniti – obránim; bȋliti – bílim > pobȋliti – pobílim; čȓniti (se) – čŕnim (se) > počȓniti (se) – počŕnim (se); kȃniti – kánim; kȗpiti – kúpim – kúpljen > otkȗpiti – otkúpim; ljȗbiti – ljúbim – (ob)ljúbljen – (ob)ljúbljena; mȗdriti se – múdrim se; mȗtiti – mútim – (z)múćen > pomȗtiti – pomútim; pȋliti – pílim > prepȋliti – prepílim; presenȇtiti – presenétim – presenéćen(a); prȋmiti – prímim – prímljen > otprȋmiti – otprímim; pȗtiti (se) – pútim (se) – (u)púćen > upȗtiti – upútim; slȗžiti – slúžim > odslȗžiti – odslúžim; spȃsiti – spásim – spášen; šȋriti – šírim > rašȋriti – rašírim; trȃpiti (se) – trápim (se) – trápljen > natrȃpiti (se) – natrápim (se); trȋbiti – tríbim > utrȋbiti – utríbim; tȗžiti (se) – túžim (se) > potȗžiti se – potúžim se; tumȃčiti – tumáčim > rastumȃčiti – rastumáčim ; žȋviti – žívim … – (do)žívljen(a) > prežȋviti – prežívim i dr.

e) rániti – ránim … ránimo … ránu – ráni, ránimo, ránite – ránio, ránila – ránjen, ránjena > narániti – naránim; fáliti – fálim [pogrišiti; mledniti]; vkániti > vkánim; téfriti – téfrim.

Posebnosti

Defektni glagol vèlīm … velȋmo … vèlū ima samo prezent.

Glagol dòspiti – dòspīm/dospénem ima dubletni prezent prema II. vrsti.

Glagol razùmiti – razumȋm … razumȋmo … razumȗ – razùmīo, razumìla se izdvaja akcentom.

Glagol sramòtiti – sramótim/sramòtīm ima akcenatske dublete u pre­zentu, a kod mnogih glagolov naglasnoga tipa d) more biti nastavak kod radnoga pridjeva prošloga ž. i sr. r. jd. i kod svih trih rodov mn. kratak i dužičak, ako je naglasak dugosilazan, npr. ljȗbīo, ljȗbīla/ljȗbila itd.