Glagoli na -ati (zvana onih iz III. vrsti), a prezent na -a, -e.

1. razred

Prezent na -a

infinitiv kùhati

prezent kùham... kùhamo... kùhaju

imperativ kùhaj, kùhajmo, kùhajte

prilog sadašnji kuhajȗći

prilog prošli (s)kuhávši

pidjev radni kùhao, kùhala, kùhalo; kùhali

pridjev trpni kùhan(a)

Primjeri po akcenatski tipi

a) čȗvati – čúvam … čúvamo … čúvaju – čúvaj, čúvajmo, čúvajte – čȗvāo, čȗvāla – čúvan, čúvana > očȗvati – očúvam; sačȗvati – sačúvam; dobȋvati – dobívam; hȋtati – hítam (uz hìtati – hitȃm ) > prehȋtati – prehítam; ȋgrati – ígram > preȋgrati – preígram; zaȋgrati – zaígram (ali zaìgrati – zaigrȃm ’izgubiti u igri’); jȃčati – jáčam > ojȃčati – ojáčam: kȃrati – káram > ukȃrati – ukáram; mȏrati – móram (uz mòrati – mòram ); nanȗdjati – nanúdjam; ponȗdjati – ponúdjam; pȋtati – pítam > ispȋtati – ispítam ; rȋbati – ríbam > urȋbati – uríbam; slijȇditi – slijédim > naslijȇditi – naslijédim; spašȃvati – spašávam; umȃrati – umáram; zamȃrati – zamáram i dr.

Simo slišu i mnogobrojni iterativni glagoli na -brajati, -dvajati -gašati,
-govarati, -gražati, -kȃpati, -našati, -važati …, ki nimaju jednostavnoga oblika. Kod njih postoju samo prefigirani glagoli, npr. zbrȃjati – zbrájam … zbrájamo … zbrájaju – zbrájaj, zbrájajte – zbrȃjāo, zbrȃjāla – zbrájan, zbrájana; prebrȃjati – prebrájam; odvȃjati – odvájam; zdvȃjati – zdvájam; ugȃšati – ugášam; nagovȃrati – nagováram; ogovȃrati – ogováram; nagrȃžati se – nagrážam se; zagrȃžati se – zagrážam se; ukȃpati – ukápam, ponȃšati (se) – ponášam (se); prenȃšati – prenášam; raznȃšati – raznášam; odvȃžati – odvážam; prevȃžati – prevážam i dr., kot i neki glagoli na -ivati, -avati i svi na -irati.

b) imati – ìmam … ìmamo … ìmaju – ìmāj, imájmo, imájte – ìmāo, imála; slùšati – slùšam … slùšamo … slùšaju – slùšaj, slùšajmo, slùšajte – slùšao, slùšala – (po)slùšan, (po)slùšana; jàdati (se) – jàdam (se) > razjàdati (se) – razjàdam (se); kàpati – kàpam > nakàpati – nakàpam; rìvati – rìvam > izrìvati – izrìvam; sìpati – sìpam > rasìpati – rasìpam; sùvati – sùvam > usùvati – usùvam; trìbati – trìbam; ùfati se – ùfam se > poùfati se – poùfam se i dr.

c) glédati – glédam ... glédamo... glédaju – glédaj/glèj, glȇj – glédao, glédala – glédan/glédana > poglédati – poglédam – pòglēj/poglédaj; róvati – róvam > preróvati – preróvam ; šópati – šópam > išópati – išópam; štrókati – štrókam (uz štròkati – štròkam ) i dr.

Akcenatske posebnosti

Složenica izglȇdati u značenju ’imati izgled’ odstupa od akcentuacije ishodnoga glagola glédati u infinitivu i perfektu: izglȇdati – izglédam – izglȇdāo, izglȇdāla.

d) štìmati – štimȃm … štimȃmo … štimȃju – štìmāj, štimájmo, štimájte – štìmāo, štimála; (pre)štìmān, (pre)štimȃna > preštìmati – preštimȃm; batìnati – batinȃm > izbatìnati – izbatinȃm; bìžljati – bižljȃm; cèzljati – cezljȃm; dìvljati – divljȃm > zdìvljati se – zdivljȃm se; godìnati – godinȃ; plàntati – plantȃm > otplàntati – otplantȃm; sègurati se – segurȃm se > posègurati se – posegurȃm se; skàkljati – skakljȃm; snìgati – snigȃ > zasnìgati – zasnigȃ; vìškati – viškȃm > zavìškati – zaviškȃm i dr.

Posebnosti

Prema ìmati – ìmam je negirani prezent nímam, po kom je u Rječniku načinjen infinitiv nìmati, ki drugače nij postojao i ki se ne upotribljava.

Glagol stàti – stánem... stánemo... stánu – stáni, stánimo, stánite – stào, stála > òstati – ostánem – òstāo, ostála ima u prezentu i imperativu alternantu osnove po II. vrsti.

Kod glagola tkáti – tkȃo, tkála – tkȃn, tkȃna nisu potvrdjeni prezentski i imperativski obliki, pa se ne more pouzdano reći, je li su se analogno hrvatskomu standardnomu jeziku konjugirali po V. vrsti ili je li su takaj imali u prezentu i imperativu alternantu osnove, npr. tkȇm – tkì.

Glagoli kòpati i pèljati činu posebni akcenatski tip: kòpati – kópam … kópamo … kópaju – kòpāj, kopájte – kòpāo, kopála – (s)kòpān, (s)kopȃna > zakòpati – zakópam i dr., odn. pèljati – péljam, péljamo, péljaju – pèljāj, peljájmo, peljájte – pèljāo, peljála – pèljān, peljȃna.

Imperfektivni glagol razgovornoga jezika razlȋjati se – razlíjam se javlja se koč-toč i u književnosti. On se razlikuje od takaj razgovornoga i per­fektivnoga oblika razlìjati se – razlìjēm se samo naglaskom. No prepo­ru­čaju se obliki razljȋvati se – razljíva se odn. ràzliti se – razlìjē se I. vrsti.

Glagoli dàti, znàti su frekventni, pak paradigmu donašamo u cijelosti.

infinitiv dàti

prezent dȃm, dȃš, dȃ, dȃmo, dȃte, dȃdu/dàdū

imperativ dàj, dàjmo, dàjte

prilog sadašnji dajȗći/dàjūć

prilog prošli (pro)dávši

pridjev radni dȃo, dȃla, dȃlo, dȃli, dȃle, dȃla

pridjev trpni dȃn, dȃna

Složenice
pròdati – pròdām... prodȃmo... prodȃdu/prodàdū – pròdāj, prodájmo, prodájte – pródao, pródala – pròdān, prodȃna i dr.

infinitiv znàti/znáti

prezent znȃm... znȃmo... znȃju

imperativ znȃj/znájte

prilog sadašnji znajȗći/znàjūć

prilog prošli znávši

pridjev radni znȃo, znála

pridjev trpni (pò)znāt

Složenice

pòznati – póznam... póznaju – pòznāj, poznájmo, poznájte – pòznāo, poznála – pòznāt, poznȃta i dr.

Dvostrukosti

Neki glagoli se konjugiraju po 1. i 2. r.:

gȋbati – gíbam/gíbljem … gíbamo/gíbljemo … gíbaju/gíblju – gíbaj/gȋblji, gíbajte/gȋbljite – gȋbāo, gȋbāla – (raz)gíban, (raz)gíbana/(raz)gíbljen, (raz)gíbljena; dozȋvati – dozívam/dozívljem – dozívan, dozívana; drȋmati – drímam/drímljem; ugledȋvati se – ugledívam se/ugledùjem se; zȋdati – zídam/zídjem; potìpati se – potìpam se/potípljem se; važìgati – važìgam/važígljem.

Glagol zòbati, ki takaj ima dvostruku konjugaciju, odstupa od ostalih glagolov ove grupe u naglasku:

zòbati – zobȃ/zóblje … zobȃmo/zóbljemo … zobȃju/zóblju – zòbāj/zȏblji, zobájte/zȏbljite – zòbāo, zobála – pozòbān, pozobȃna.

2. razred

Morf - e- u prezentu s jotiranom osnovom, npr.:

skȃkati – skáčem, làgati – lážem, pȗhati – púšem, krȇtati – kréćem, ȋskati – íšćem, vȇzati – véžem, pȋsati – píšem, lȃmati – lámljem – dozȋvati – dozívljem …

infinitiv pȋsati

prezent píšem … píšemo … píšu

imperativ pȋši, pȋšite

prilog sadašnji pišȗći

prilog prošli pisávši

pridjev radni pȋsāo, pȋsāla

pridjev trpni písan, písana

Složenice
napȋsati – napíšem … napíšemo … napíšu – napȋši, napȋšimo, napȋšite – napȋsāo, napȋsāla – napísan, napísana; prepȋsati – prepíšem i dr.

Posebnosti

Glagol tìskati – tìskam se konjugira po prvom razredu i ima kratki naglasak na osnovi, a tako i njegove složenice, kad značu štampati, npr. istìskati – istìskam, a njegove složenice sa značenjem tlȃčiti konjugiraju po drugom razredu, s dugosilaznim akcentom u infinitivu i dugouzlaznim u pre­zentu, npr. pritȋskati – pritíšćem … pritíšćemo … pritíšću – pritȋšći, pritȋšćimo, pritȋšćite – pritȋskāo, pritȋskāla – pritíšćen, pritíšćena; stȋskati – stíšćem …

Po prvom i po drugom razredu konjugiraju baràtati – baráćem (uz barátam/baratȃm; premȋtati – premíćem/premítam …

Glagol plakati ima u infinitivu i kratki i dugouzlazni naglasak, npr. plàkati/plákati – pláčem … pláčemo … pláču – pláči, pláčimo, pláčite – plákao, plákala – (za)plákan – (za)plákana.

Glagoli na -lȃgati, - sigati i -takati nimaju neprefigiranoga oblika, nego se pojavljuju samo kot složenice, npr. nalȃgati – nalážem … nalážemo … nalážu – nalȃži, nalȃžimo, nalȃžite – nalȃgāo, nalȃgāla; zalȃgati se – zalážem se i dr. ; dosìgati – dosìžem … dosìžemo … dosìžu – dosìži, dosìžimo, dosìžite – dosìgao, dosìgala – (z)dosìgan, (z)dosìgana; prisìgati – prisìžem i dr.; natàkati – natàčem i dr.

Primjeri po akcenatski tipi

Većina glagolov pripada jednomu od dvih dominantnih tipov, a glagoli s drugačijim akcentom su rjedji, npr.

a) vȇzati – véžem … véžemo … véžu – vȇži, vȇžimo/vēžìmo, vȇžite/vēžìte – vȇzāo, vȇzāla – véžen/vézan, véžena/vézana > odvȇzati – odvéžem …

fȓkati – fŕčem (uz fȑčem); jȃukati – jáučem; kȃzati – kážem > pokȃzati – pokážem; mȃhati – mášem > namȃhati se – namášem se; pȇhati – péšem > upȇhati – upéšem; prhȃtati – prháćem > otprhȃtati – otprháćem; pȗhati – púšem > prepȗhati – prepúšem; rȋtati – ríćem – rȋći/rítaj, rȋćite/rítajte > urȋtati – uríćem; sȓkati – sŕčem > posȓkati – posŕčem; vȋkati – víčem > navȋkati se – navíčem se i dr.

b) mètati – méćem … méćemo … méću – mèći, mèćimo/mećìmo, mèćite/mećìte – mètāo, metála – mètān, metȃna > namètati – naméćem; blekètati – blekéćem > zblekètati – zblekéćem; klepètati – klepéćem > sklepètati – sklepéćem; obìtati – obíćem > naobìtati – naobíćem i dr.

Glagol lagati odstupa naglaskom u imperativu od glagolov ovoga naglasnoga tipa: làgati – lážem – lȃži, lȃžimo, lȃžite > nalàgati – nalážem i dr.

c) dìzati – dìžem … dìžemo … dìžu – dìži, dìžimo, dìžite – dìzao, dìzala – (z)dìzan, (z)dìzana > podìzati – podìžem; brìsati – brìšem, pobrìsati – pobrìšem; dìhati/dìsati – dìšem > odìhati/odìsati – odìšem – odìhao/ odìsao, odìhala/odìsala – odìhan/odìsan, odìhana/odìsana; dȑhtati – dŕhćem > zadȑhtati – zadŕhćem; jàhati – jàšem > odjàhati – odjàšem; klìzati se – klìžem se > naklìzati se – naklìžem se; pàhati – pàšem > spàhati – spàšem; pàsati – pàšem; rìzati – rìžem > odrìzati – odrìžem i dr.

3. razred

Prezentska osnova ima morf - e-, infinitivna završava na r, v.

Glagoli 3. r. se dilu na dvi grupe:

a) u infinitivu i prezentu je isti osnovni morfem, npr.

òr-ati – òr-ē-m … orȇmo... òrū – òri, òrimo/orìmo, òrite/orìte – órao, órala – (z)òrān, (z)orȃna > priòrati – priòrēm – priórao/ prìorao, priórala/prìorala; dèrati – dèrēm > udèrati – udèrēm – udérao/ùderao, udérala/ùderala; žèrati – žèrēm > požèrati – požèrēm i dr.

b) prezentska osnova je proširena s e ili o, ki se u infinitivu ne pojavljuju:

brà-ti – bèr-ē-m; pràti – pèrēm … perȇmo... pèrū – pèri, pèrimo/perìmo, pèrite/perìte – prȃo, prȃla – prȃn, prȃna > òprati – opèrēm – óprao, óprala – òprān, oprȃna; zvàti – zòvēm, pòzvati – pozòvēm i dr.

infinitiv bràti

prezent bèrēm... berȇmo... bèrū

imperativ bèri, bèrimo/berìmo, bèrite/berìte

prilog sadašnji berȗći

prilog prošli brávši

pridjev radni brȃo, brȃla... brȃli

pridjev trpni (pò)brān, (po)brȃna

Složenice
pòbrati – pobèrēm... poberȇmo... pobèrū – pobèri, pobèrimo/poberìmo, pobèrite/poberìte – póbrao – póbrala – pòbrān, pobrȃna i dr.

Posebnosti

Osnova -gnati već nima neprefigiranoga glagola. Po tretom razredu se složenice pognati i vagnati konjugiraju kot varijante samo još u govornom jeziku u prezentu i imperativu: pògnati – porènēm, porèni, porènite odn. vàgnati – varènēm – varèni, varènite, u književnom jeziku se hasnuje konjugacija po 1. r.: pògnati – pognȃm.

Glagoli hȑvati – hȑvam se u ghkj. za razliku od hstj., iz koga je preuzet, konjugira se samo po 1. r.

4. razred

Četvrti razred činu glagoli s infiksi -j(a)-, -v(a)- u infinitivu i nastavki s morfom - e- u prezentu, npr. sìj-ati – sìj-em, dȃv-ati – dáj-em.

infinitiv grìjati

prezent grìjem... grìjemo … grìju

imperativ grìjaj, grìjajmo, grìjajte

prilog sadašnji grijȗći/grìjūć

prilog prošli grijávši

pridjev radni grìjao, grìjala

pridjev trpni (u)grìjan, (u)grìjana

Složenice
zagrìjati – zagrìjem – zagrijávši – zagrìjan i dr.

Akcenat
Većina glagolov pripada jednomu akcenatskomu tipu:

grìjati – grìjem; stàjati – stàjem > nastàjati – nastàjem; postàjati – postàjem; kàjati se – kàjem se > pokàjati se – pokàjem se; làjati – làjem > zalàjati – zalàjem; sìjati – sìjem > posìjati – posìjem; tràjati – tràjem.

Posebnosti

Glagoli dȃvati i pljùvati se moru konjugirati i po 1. r.: dȃvati – dájem/dávam odn. pljùvati – pljùjem/pljùvam.

Glagol smijati se razlikuje se u prezentu i imperativu od ostalih: smìjati se – smìjēm se … smijȇmo se … smìjū se – smȋj se, smȋjte se – smìjao se je, smìjala se je – (o)smìjān, (o)smijȃna.

Šesta vrst